torek, 16. oktober 2012

Preboj v breznu Alenkinih 40.


Po odkrtiju vhoda v novo jamo in izmerjenih -79 metrih se je na dnu zadeva zožala v neprehodno špranjo. Ker smo ob opremljanju jame in nekaj pregledih iz firbca začeli "meriti" globino od ožine naprej smo se začeli ubadati z širitvijo. Miniranje odpade, macola in majzl nas nista pripeljala daleč. Ideja ki nam je preostala: agregat na vhodu, kabel do globine -79 metrov in hiltijova štemarca + naravi prijazno. Poleg čakanja na lepo vreme, težave z nabiranjem kandidatov za izvedbo in kremenčevega peska v skali je bilo potrebno veliko motivacije. Samo premikanje po jami zaradi ožin nam je jemalo voljo, posebno kadar je zmanjkalo elektrike, hrane, pijače...in je bilo potrebno nekoga poslati ven, po možnosti z kakšno težko prasico na pasu. Delo v niti najmanj prijetnem položaju, in čakanje na menjavo na prepihu po parih urah postane muka. Ampak se nismo vdali in z trudom prišli do nove stometrce.
Po prvem obisku jame in meritvah smo pobrli ven vsa improvizirana sidrišča. Tako da smo se ob prvi akciji celotnega društva DZRJK zbrali pred jamo in najprej uredili "tabor". Ognjišče, ki smo ga kasneje zaradi poroznosti terena premaknili, improvizirana streha iz posušenih smrek, nekaj polic za počitek in opremo, in še najbolj pomembno ob vroih dneh- hladilnik. Ker je celoten teren naluknjan, nam je ob taboru prišel prav dihalnik v katerega smo zložili vse kar je bilo potrebno obdržati na temperaturi 8 stopinj celzija;) Za prijetno preživljanje časa izven jame.
https://www.facebook.com/photo.php?v=311497008932383 - video zunanja ekipa
Po celotni jami smo navrtali sidrišča, napeljali vrvi in po kotih potegnili podaljšek. Agregat, na srečo ne preglasen je stal ob taboru kjer ga je zunanja ekipa ves čas nadzirala. Ker je bila jama za nekatere člane neprehodna smo nekaj delov razširili za lažji transport. Po prvi in drugi akciji smo prišli do tega da bo v jami potreben telefon in še precej dela. Ker smo imeli ves čas težave z elektriko smo po jami šli tudi po 6x na akcijo. Mogoče se sliši malo, vendar v jami z takimi prehodi, je stvar precej naporna.  Ob naslednjem obisku smo po jami potegnili kabel za telefon in namestili slušalko na polici 5 metrov višje od delovne ožine, kjer smo čakali na menjave. Stare vojaške slušalke poljskih telefonov so nam stvar malo olajšale, ampak smo še vedno plezali po jami gor in dol zaradi vlage na stikih podaljškov.
Štemanje pa je šlo po polžje, ponavadi sta dva jamarja šla na dno eden je ostal na polici, drugi pa pričel z štemanjem, menjave so potekale na 45minut ali  eno uro, odvisno od krušenja skale. Po kakšni uri in pol je v jamo prišel še tretji jamar(to je bila sicer redkost) da smo lažje čakali na menjave. Skozi ožino si se zliv 5 metrov nižje se usedel z nogami naprej levo na skalni rob, desno pa si postarni visel naslonjen na steno. Sklonjen naprej z 7 kilskim hiltijem v rokah si iskal poke v skali, ampak smo zaradi trdote prešli na sistem vrtaj-štemaj. Z svedrom smo v skalo navrtali po centimeter globoke luknje in potem z štemarco počasi in po malem odbijali delček za delčkom. Pozicije smo spreminjali glede na predele v skali, z nogami naprej, v ribo, na kolenih, z eno nogo skozi ožino...Prijetno prešvican, in namočen od vode po steni in bel od štemnaja si se potem zbasal nazaj gor na polico kjer si čakal na naslednjo rundo boja z skalo.
http://www.youtube.com/watch?v=u0iOf3LbkZQ&feature=plcp
No pa je že vse kazalo da danes pa preboj sigurno uspe pa je bila ura 8 zvečer, zunaj tema in nikogar pred jamo. Pa smo se trije odžejali z eni pirom( na srečo Robi ne pije, tako da sva ga z Šimnicom pošerala sama:)). Naslednja akcija je pripeljala tako daleč da  je bil možen prehod/dovolj širok z vse v jami:).  Zunanja ekipa je prejela informacije po telefonu. Mi pa smo se spodaj veselili nadaljnega brezna. Odvečni material smo odstranili in takoj za ožino sem nabil svedrovec, nižje dol zaradi vrvi še enega in pred dnom še ena improvizacija na sklani rogelj. Takoj za mano se je pripeljal še Robi in tako sva stala na dnu, brez nadaljevanja, KJER ČLOVEŠKA NOGA ŠE NI STOPILA - 110m.
Kam pripelje dolgčas?- Pred jamo do tega da zakuriš ogenj, uživaš v toploti in pečeni hrani, zvečer pa v svetlobi. Seveda pogasiš zadevo preden se opraviš domov. Pa se pripeljemo naslednje jutro nazaj pred tabor pa ga zaradi slabe vidljivosti skoraj ne najdeš, v mislih smo imeli meglo, ampak je dišalo po dimu. Ker je ves teren naluknjan je zemlja naložena na korenine, po njimi pa je skala in polno špranj. Tako da se je žerjavica posula v globino dveh metrov in tako bi skoraj požgali tabor. To da je celo noč padal dež očitno ni pomagalo. Prekopali smo precej zemlej in premetali kamenje da smo vse pogasili...- V jami pa se zaradi dolgčasa in mraza začneš premikati, in najdeš špranjo, zlezeš noter pa se pokaže kamin, zgoraj in spodaj. Splezaš vse kar se da, se bašeš kjer negre več in potem vse skupaj izmeriš pa dobiš novih 25 metrov jame.
Člani na akcijah/zunanje in notranje ekipe: Igor Potočnik-predsednik, Davo Preisinger, Nejc Novak, Miro Kosi, Šimen Žumer, Matjaž Chvatal- Ceha, Mira Chvatal, Jure Potočnik, Miha Potočnik, Maja Subašič, Ajda Mezek, Nejc Šimnic, Erazem Dolžan-Denzo,Slavko Manfreda, Robi Kusič, Gašper Finžgar- Kato ml.
Slike in posnetki se še držijo doma pri avtorjih, ko zberemo material pa bom slike objavil posebej
LP, Gašper Finžgar- Kato ml.

Ni komentarjev:

Objavite komentar